Občuten porast incidentov na železnicah, postajajo tudi vse bolj nevarni. Kaj je v ozadju

Na železniških tirih se letos vrstijo incidenti, ki presegajo klasično podobo vandalizma ali kraje železniške infrastrukture. Nepridipravi so tako letos na železniške tire nastavljali kamenje, skale, lesene pragove, prometne znake, stole, železniške tire, ob tem pa so tudi kradli prevodnike oziroma kable. A najhujši incidenti so se zgodili pri namernih posegih v signalno-varnostne naprave na Gorenjskem, kjer je prišlo tudi do iztirjenja vlaka, v še enem primeru pa so pristojni v zadnjem trenutku preprečili trčenje dveh vlakov.

Nekateri naši sogovorniki ocenjujejo, da se je v letošnjem letu število incidentov na železniških tirih povečalo za okoli 30 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti. Ob tem dodajajo, da so se seveda incidenti tudi v preteklosti dogajali, vendar ne v tako velikem obsegu.

Po podatkih Slovenskih železnic je bilo na progah v letošnjem letu zabeleženih že okoli 60 incidentov. Do sredine oktobra so jih evidentirali 54, nato pa se je jeseni zgodilo še več novih – od iztirjenja pri Vintgarju, do poškodb kretnic v Grahovem, serije primerov nastavljanja predmetov in ovir pri Celju ter na progi med Postojno in Rakekom.

Tri skupine incidentov

Direktor družbe SŽ – Infrastruktura Matjaž Kranjc je v pogovoru za N1 incidente, s katerimi se soočajo letos, razdelil v tri skupine. Prva skupina je kraja vodnikov in kablov ob železniških progah, ki se pojavljajo že vrsto let, je pa njihova pogostost v zadnjem času izrazito narasla. "Tovrstni primeri se pojavljajo predvsem na Dolenjski progi in tudi v okolici Ljubljane. So pa te kraje vedno bolj agresivne," je navedel Kranjc.

Druga skupina so predmeti, nastavljeni na tire, kjer je porast po Kranjčevih besedah v zadnjih mesecih najizrazitejši. Primeri so razpršeni po različnih delih države. Še posebej so v zadnjih tednih odmevali incidenti v okolici Celja, kjer so storilci na železniške tirnice nastavili prometne znake z betonskimi podstavki, stole, celo silhueto človeka. Nepridipravi so v začetku oktobra na železniško progo nastavili skalo, v katero je trčil vlak, ki je vozil iz Rakovnika proti Ljubljani.

Del materiala, ki ga storilci uporabljajo za ta dejanja pogosto, prihaja iz neposredne bližine železniških tirov ali z delovišč, kjer potekajo sanacijska dela v železniškem prometu.

"Nastavljajo železniške pragove, ki jih mi ne moremo v celoti sproti odstranjevati, ker je proces dela tak, da najprej pripeljemo nove pragove, pripravimo delovišče, jih vgradimo, potem pa na koncu odstranimo stare pragove, ki gredo v uničenje. (…) Zato so ti materiali začasno ob progi – in tega se storilci lotevajo," je pojasnil Kranjc.

Najbolj skrb vzbujajoča je tretja skupina incidentov, ki so jo na Slovenskih železnicah začeli opažati letos. Gre za posege v mehanske signalno-varnostne naprave, kot so žicevodi, kretnice in ključavnice, ki so se letos zgodili predvsem na Gorenjskem.

"To je izjemno nevarno. En tak primer je bilo iztirjenje na relaciji Jesenice–Bled Jezero, pri Vintgarju. Tam je bil prerezan zatič mehanske ključavnice, kretnica je bila postavljena tako, da se je vlak dejansko iztiril," je opozoril Kranjc. Dodal je, da je bil zadnji zabeleženi primer na postaji Grahovo še obsežnejši od tistega na postaji Bled Jezero.

Po njegovih besedah gre za neznanega storilca, ki pa natanko ve, kaj dela in se tudi zaveda, kakšne posledice lahko s temi dejanji povzroči. To potrjujejo tudi nekateri naši drugi sogovorniki, ki ob tem ocenjujejo, da bi lahko incidente na Gorenjskem povzročal nekdo, ki pozna delovanje Slovenskih železnic, torej ali gre za zaposlenega ali nekdanjega zaposlenega ali pa morda kakšnega pogodbenega sodelavca.

Prav zaradi incidentov v tem delu države se je v državi razplamtela razprava, da ti več ne sodijo zgolj v skupino klasične objestnosti in vandalizma, temveč da gre za zavestne posege v varnostne mehanizme sistema.

Ob porastu incidentov so Slovenske železnice in policija okrepile sodelovanje, posebej na kritičnih odsekih prog. Na nekaterih postajah so upravljavci odstranili elemente opreme, ki jih storilci najpogosteje prenašajo na tire, kot so klopi in smetnjaki.

Poostren nadzor, tudi na daljavo

"Mi vemo, kaj lahko naredimo, in vemo, kaj lahko naredijo organi, ki vodijo preiskavo. Verjamem, da policija dela dobro in da bodo storilce slej ko prej odkrili – je samo vprašanje časa," je dejal Matjaž Kranjc. So pa Slovenske železnice dale jasna navodila zaposlenim, kako ravnati ob morebitnih sumljivih dogodkih – komu in kdaj jih morajo sporočiti in na kaj morajo biti še posebej pozorni.

Podobna navodila so bila posredovana tudi strojevodjem, pri čemer Kranjc dodaja, da v Slovenskih železnicah velja temeljno pravilo, in sicer, da "so vsi železničarji zavezani, da pazijo na infrastrukturo". Posebna navodila so bila izdana tudi glede pregledov mehanskih signalno-varnostnih naprav in kako ravnati ob morebitnem nepravilnem delovanju in zaznavanju napak, da lahko pravočasno prepoznajo in odpravijo morebitne nevarne situacije v prihodnje.

Poleg tega Slovenske železnice izvajajo pospešene obhode postajnih območij, še zlasti ponoči, na terenu so tudi varnostniki, prav tako na določene lokacije nameščajo prenosne video nadzorne sisteme, da lahko na daljavo nadzirajo dogajanje na mestih, kjer bi lahko prišlo do tovrstnih dejanj.

"Mi delamo vse, kar lahko, s policijo sodelujemo maksimalno. Vse incidente prijavljamo pravočasno, delamo na tem, da čim bolj natančno določimo lokacije incidentov, da lahko policisti čim hitreje posredujejo in obstaja več možnosti, da storilce tudi ujamejo," je dejal Kranjc.

Bi lahko bili incidenti povezani tudi z dejanji terorizma ali destabilizacije razmer v državi?

Na porast incidentov v železniškem omrežju so se odzvali tudi na Generalni policijski upravi, kjer so sredi tedna izpostavili, da kriminalisti intenzivno preiskujejo več incidentov. Njihove dosedanje ugotovitve ne kažejo, da bi bile v incidente vpletene organizirane kriminalne združbe ali skupine, temveč gre predvsem za objestna dejanja posameznikov. Prav tako so zanikali, da bi lahko šlo za dejanja terorizma.

So pa celjski kriminalisti prav ta teden pridržali starejšega mladoletnika, ki je v zadnjih mesecih trikrat na železniške tire nastavil predmete in povzročil materialno škodo. Trenutno je v priporu, osumljen pa je ogrožanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, za kar je zagrožena zaporna kazen treh let.

V preiskovanje incidentov se je vključila tudi operativna skupina sveta za nacionalno varnost, saj je bila ustanovljena posebna koordinacija, ki incidente pregleduje z vseh možnih vidikov. V javnosti so se namreč razplamtele tudi debate o tem, ali je mogoče incidente povezati tudi z dejanji terorizma ali destabilizacije države z motenjem železniškega prometa.

O tem je nedavno govoril tudi Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije, ki je izpostavil, da je "problematično vsako dejanje, ki kakorkoli onemogoča prekinjeno delovanje železniške infrastrukture", saj lahko imajo že manjši incidenti velike posledice.

"Želim si, da nismo prišli v to stanje duha, da smo zaradi možne destabilizacije trenutnih razmer pripravljeni ogrožati tudi tako pomembno infrastrukturo, kot so železnice, in posledično ogrožati tudi človeška življenja," je dejal Čaleta.

Na vprašanje, ali meni, da bi lahko bili incidenti del nekega širšega in usklajenega delovanja, je Matjaž Kranjc odgovoril, da to težko ocenjuje, saj trenutno ni nobenih informacij ali potrditev o takšnem delovanju. Je pa dodal, da se podobni primeri dogajajo v tujini, kjer pa je kontekst takšnih incidentov vendarle drugačen kot v Sloveniji.

"Verjamem, da so tam druge razmere in pogoji. Mislim pa, da v Sloveniji, vsaj za zdaj, še nismo tam. Je pa vsako takšno ravnanje, ki lahko pripelje do iztirjenja vlaka, poškodb ali celo do tragičnih posledic, izjemno nevarno. Moramo ga resno obravnavati in storilce tudi resno sankcionirati. Ni dovolj, da jih policija ujame – javno moramo povedati, da gre za zavržna in nedopustna dejanja," je poudaril Kranjc.

Čeprav v Sloveniji na srečo ob teh incidentih ni prišlo do tragičnih posledic, pa je kljub temu nastala velika materialna škoda na vlakih. Kot je za N1 dejal Kranjc, je na motorni garnituri, ki se je iztirila pri Vintgarju, nastalo za okoli 400.000 evrov škode, posledično pa je moral vlak na popravilo, kar še posredno obremeni železniški promet. Pogosto se lahko pri trkih vlakov ali iztirjenju poškodujejo tudi druge pomembne naprave, ki so v veliki večini nameščene prav v sprednjih delih garnitur.

Dejanja je nedavno ostro obsodila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Po njenih besedah gre za incidente, ki presegajo vandalizem, zato je storilce pozvala, naj s takšnimi dejanji nemudoma prenehajo, saj ne povzročajo le materialne škode, temveč neposredno ogrožajo življenja mnogih ljudi.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kaj se skriva na koncu petih minut neprekinjenega smeha?